Vključevanje migrantov, beguncev, prosilcev za azil in manjšin

Več pobud je znatno izboljšalo vključevanje migrantov in beguncev v Sloveniji. Pobude so del celovitega pristopa, ki obsega zakonodajne reforme in izobraževalne priložnosti ter digitalno in lokalno udeležbo.

Ena od teh je projekt Education Pathway to Slovenia, projekt štipendij, ki ga vodijo slovenske oblasti in Evro-sredozemska univerza v sodelovanju z agencijo UNHCR.[1] Projekt omogoča študentom beguncem, ki že imajo diplomo prve stopnje, da v Sloveniji nadaljujejo izobraževanje na magistrskem študiju. Nudi jim celovito podporo, vključno s pomočjo pri vključevanju v družbo, na primer z dostopom do visokošolskega izobraževanja in finančno podporo, da se lahko nemoteno vključijo v slovensko družbo.

Slovenski zakoni o priseljevanju so bili leta 2023 reformirani, da bi odpravili upravne ovire in poenostavili proces priseljevanja.[2] Glavni cilj je bil privabiti in zadržati tuje delavce, da bi zapolnili pomanjkanje delovne sile in usposobljenih kadrov. Zakon o tujcih je bil spremenjen, da bi poenostavili izdajanje in podaljševanje dovoljenj za začasno prebivanje v letu 2023.[3] Dovoljenj ni več treba vročati po pošti, kar olajšuje postopek za ljudi z manj stabilnimi stanovanjskimi razmerami. Shranjevanje prstnih odtisov, potrebnih za ta dovoljenja in njihovo podaljšanje je bilo podaljšano na pet let, pred tem pa je bilo določeno izredno kratko obdobje od 30 do 60 dni. To migrante močno razbremeni upravnega bremena, povezanega z dovoljenji. Za spremembo delovnega mesta ali delodajalca je zdaj potrebna le odobritev Zavoda za zaposlovanje, prej pa je bila potrebna tudi odobritev upravne enote. Samozadostnost delavcev se preverja le ob izdaji ali podaljšanju delovnih dovoljenj in ni več predmet rednih pregledov. Spremembe Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev so skrajšale čakalno dobo za prosilce za mednarodno zaščito za dostop do trga dela z devetih na tri mesece.[4] Aprila 2025 je vlada napovedala, da namerava dodatno spremeniti zakon o tujcih.[5] ove spremembe uvajajo več pomembnih novosti, od katerih so številne tesno povezane s spremembo Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-E). Ključne reforme vključujejo izboljšanje sistema modre kartice EU, da bodo upravičenci do mednarodne zaščite lahko izkoristili ugodnosti tega sistema, ter uvedbo dovoljenja za začasno prebivanje, posebej namenjenega digitalnim nomadom. Sprememba podaljšuje tudi obdobje veljavnosti nekaterih dovoljenj in omogoča vloge za prvo dovoljenje za prebivanje v državi, s čimer odpravlja potrebo, da prosilci vlagajo vloge iz tujine. Poleg tega poenostavlja dostop do zaposlitve za druge kategorije rezidentov, krepi zaščito delavcev in hkrati zagotavlja strožje izpolnjevanje obveznosti s strani delodajalcev v skladu z ZZSDT-E ter razširja obseg pravic do takojšnje združitve družine.

Dobra praksa:

Osnovna šola Livada v Ljubljani je bila s strani NSG izpostavljena kot dobra praksa za spodbujanje vključevanja migrantov. Šola je del projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad plus (ESF+).[6] Šola otrokom migrantom nudi jezikovne tečaje ter praktične tečaje o vključevanju v slovensko družbo, z možnostjo dodatne individualne in/ali skupinske podpore. Podobno si središče za izobraževanje odraslih Jesenice prizadeva olajšati vključevanje migrantov z upoštevanjem njihovega kulturnega ozadja prek kulturnih posrednikov.[7] S tem si prizadeva olajšati in okrepiti gradnjo zaupanja med migranti in lokalnimi skupnostmi. Nazadnje NSG poudarja, da imajo migranti in upravičenci do mednarodne zaščite pravico do brezplačnih tečajev slovenskega jezika v okviru „Programa za začetno vključevanje tujcev“.[8] Program sofinancira Sklad za azil in migracije, trajanje teh tečajev pa je povezano s trajanjem njihovega statusa.

Izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje

Andragoški center Republike Slovenije trenutno izvaja več projektov, ki jih financira EU in so namenjeni vlaganju v izobraževanje odraslih ter njegovemu izboljšanju. „Krepitev vseživljenjskega učenja“ na primer poteka od leta 2023 do 2029 in je namenjen usposabljanju in izpopolnjevanju izobraževalcev, ki se ukvarjajo z razvojnim in strokovnim delom z odraslimi. Proračun projekta znaša 5 milijonov EUR in pokriva dejavnosti, vključno z razvojem gradiv, programov in orodij.[9] Projekt „Kompetence strokovnjakov za izobraževanje odraslih 2024–2028„ ima proračun v višini 3,5 milijona EUR za usposabljanje izobraževalcev in vodstvenih delavcev na področju vključevanja v izobraževanje ter spopadanja s socialnimi in okoljskimi spremembami. Drugi projekt Andragoškega centra Republike Slovenije se imenuje „Ozaveščanje“.[10] Center in različni ponudniki izobraževanja za odrasle bodo organizirali promocijske kampanje za obveščanje državljanov in spodbujanje vseživljenjskega učenja.

NSG je izpostavil še dva projekta, med drugim ustanovitev Unescove katedre za izobraževanje učiteljev za trajnostni razvoj na Univerzi v Ljubljani septembra 2024.[11] Ta pobuda bo namenjena raziskavam, razvoju učiteljev in vključevanju skupnosti za izboljšanje zmogljivosti pedagogov s posebnim poudarkom na globalnih izzivih, kot sta digitalizacija in podnebne spremembe. Drugi projekt je dvoletni pilotni projekt, ki se je začel leta 2024 za spodbujanje digitalnega državljanstva.[12] Vključuje skupne dejavnosti, partnerstva z organizacijami civilne družbe in delavnice s strokovnjaki Sveta Evrope o digitalni državljanski vzgoji.

Dobra praksa:

Andragoški center Republike Slovenije je po vsej Sloveniji ustanovil 35 svetovalnih centrov za izobraževanje odraslih, ki nudijo brezplačne in dostopne storitve odraslim, ki se želijo izobraževati ali iščejo karierni razvoj.[13] Cilj centrov je spodbujati vseživljenjsko učenje in sodelovanje v izobraževanju odraslih ter podpirati ranljive skupine, kot so brezposelni, migranti in manjšine. Od leta 2021 je svetovanje centrov o izobraževanju odraslih javna storitev, ki izobraževanje odraslih naredi bolj vključujoče. Centri so izvedli tudi projekte, ki jih financira EU, kot sta „Krepitev vseživljenjskega učenja“ in prejšnje izdaje „Kompetence strokovnjakov za izobraževanje odraslih“.

Zaposlovanje mladih

Stopnja brezposelnosti mladih je bila maja 2025 11,2 %, kar je 1,2 odstotne točke več kot v istem mesecu leta 2024. Vendar pa je stopnja v zadnjih letih nihala. Najnižja stopnja v zadnjem obdobju je bila januarja 2023, ko je znašala 7,1 %, najvišja pa je bila julija 2024, ko je znašala 13,6 %Stopnja brezposelnosti mladih je bila maja 2025 11,2 %, kar je 1,2 odstotne točke več kot v istem mesecu leta 2024. Vendar pa je stopnja v zadnjih letih nihala. Najnižja stopnja v zadnjem obdobju je bila januarja 2023, ko je znašala 7,1 %, najvišja pa je bila julija 2024, ko je znašala 13,6 %.[14] [15]

NSG poudarja večjo osredotočenost na storitve karierne orientacije, vključno z bolj celovitim usposabljanjem svetovalcev in tesnejšim sodelovanjem z delodajalci. Vendar pa Slovenija v primerjavi z drugimi državami OECD namenja relativno malo sredstev programom trga dela. Potrebna so dodatna prizadevanja za ranljive skupine, kot so mladi migranti, mlade matere in mladi Romi.[16]

Dobra praksa:

NSG ugotavlja, da je izboljšano sodelovanje med šolami in delodajalci koristilo zaposlovanju mladih, saj se je izobraževanje bolje prilagodilo potrebam trga dela. Boljše svetovalne službe za zaposlovanje, večje možnosti za mentorstvo in usposabljanje v resničnih delovnih okoljih ter uporaba digitalnih platform so olajšali povezovanje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih. Te izboljšave so rezultat usklajevanja med Zavodom za zaposlovanje RS (ZZS) in lokalnimi ponudniki izobraževanja in usposabljanja.

Enakost spolov

V skladu s poročilom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je Slovenija dosegla znaten napredek na področju enakosti spolov.[17]To je delno potrdil tudi indeks enakosti spolov 2024 Evropskega inštituta za enakost spolov, vendar omenjeni inštitut izpostavlja nekatera področja, kjer so potrebne izboljšave.

Indeks enakosti spolov uvršča Slovenijo na 12.^th mesto v EU z oceno 70,1 od 100,[18] kar je, kljub stalnemu izboljšanju v zadnjih letih, nekoliko pod povprečjem EU, ki znaša 71,0. Največje izboljšanje je bilo na področju moči, kjer se je kazalnik povečal za 2,9 točke, predvsem zaradi izboljšav v podkategoriji politike. Vendar se je odstotek žensk v upravnem odboru slovenske centralne banke zmanjšal s 50 % v letu 2022 na 20 % v letu 2023. Čeprav imajo ženske pogosteje kot moški terciarno izobrazbo, je stopnja zaposlenosti s polnim delovnim časom pri ženskah za 11 odstotnih točk nižja od stopnje zaposlenosti moških. Čeprav je ta razlika pod povprečjem EU, ki znaša 15 odstotnih točk, je bila razlika med samskimi ženskami in samskimi moškimi v Sloveniji leta 2022 izjemno visoka, in sicer 30 odstotnih točk.

Plačilna vrzel med spoloma za mesečne bruto plače je bila v letu 2022 ocenjena na 6,1 %.[19] Medtem ko so bile plače moških višje v vseh poklicih, je bila plačilna vrzel med spoloma še posebej izrazita pri delavcih v storitvenem sektorju, vključno z delavci v trgovinah in na tržnicah, pri katerih je vrzel znašala 18,1 %.[20]

[1] UNHCR(2025), “Education pathways: Slovenia opens new opportunities for refugee students”: https://www.unhcr.org/europe/news/press-releases/education-pathways-slovenia-opens-new-opportunities-refugee-students

[2] OECD(2024), “International Migration Outlook 2024”: https://www.oecd.org/en/publications/2024/11/international-migration-outlook-2024_c6f3e803/full-report/slovenia_cdba316d.html

[3] GLASILO URADNI LIST RS (2023) “Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o tujcih (ZTuj-2H), stran 9605.”: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-3326/zakon-o-spremembah-in-dopolnitvi-zakona-o-tujcih-ztuj-2h

[4] GLASILO URADNI LIST RS (2023) “Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o tujcih (ZTuj-2H), stran 9605.”: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-3326/zakon-o-spremembah-in-dopolnitvi-zakona-o-tujcih-ztuj-2h

[5] GLASILO URADNI LIST RS (2025) “Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2I), stran 3565.”: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2025-01-1285/zakon-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-tujcih-ztuj-2i

[6] Include EU (2025), “The Livada Elementary School experience”: https://includeu.eu/the-livada-elementary-school-experience/

[7] Include EU (2025), “Adult Education Center Jesenice”: https://includeu.eu/adult-education-center-jesenice/

[8] Ljudska univerza Koper (2025), “Free Slovenian language courses”: https://www.lu-koper.si/free-slovenian-language-courses/

[9] ACS (2025), “Strengthening Lifelong Learning (2023–2029)”: https://www.acs.si/en/projects/esf-projects/strengthening-lifelong-learning

[10] GOV(2023), “EU funding for lifelong learning”: https://www.gov.si/en/news/2023-12-18-eu-funding-for-lifelong-learning/

[11] UNESCO(2024), “Slovenia strides forward to advance sustainable development in education”: https://www.unesco.org/en/articles/slovenia-strides-forward-advance-sustainable-development-education

[12] COE (2024), “Slovenia initiatives to promote Digital Citizenship Education”: https://www.coe.int/en/web/education/-/slovenia-initiatives-to-promote-digital-citizenship-education

[13] ACS(2025), “Guidance”: https://www.acs.si/en/fields-of-work/guidance/

[14] Eurostat (2025) ” Unemployment by sex and age – monthly data”: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/UNE_RT_M__custom_122224/bookmark/table?lang=en&bookmarkId=8a2199be-9e97-4967-a40d-b9a61a1e5a27&c=1603804020481

[15] STAT(2025), “Labour force survey results, 4th quarter 2024”: https://www.stat.si/StatWeb/en/News/Index/13456

[16] OECD(2021), “Investing in Youth: Slovenia”: https://www.oecd.org/en/publications/investing-in-youth-slovenia_c3df2833-en.html

[17] MDDSZ(2024), “SLOVENIA Comprehensive national review report Beijing+30”: https://www.unwomen.org/sites/default/files/2024-09/b30_report_slovenia_en.pdf

[18] EIGE(2024), “Slovenia Gender Equality Index 2024”: https://eige.europa.eu/modules/custom/eige_gei/app/content/downloads/factsheets/SI_2024_factsheet.pdf

[19] SO(2024), “What is the situation of women in the labour market?”: https://www.stat.si/statweb/en/News/Index/12682

[20] EN (2024), “Gender pay gap: There is only one country in Europe that pays women more than men”: https://www.euronews.com/next/2024/12/14/gender-pay-gap-in-europe-how-do-countries-compare-on-narrowing-the-divide

Minimalne plače

Slovenija ima še naprej eno najvišjih zakonsko določenih minimalnih plač v EU. Minimalna bruto mesečna plača je v prvi polovici leta 2025 znašala 1 278 EUR, kar je po podatkih Eurostata osma najvišja v EU.[1] Minimalna plača v Sloveniji je bila po podatkih omenjenega statističnega urada za leto 2022 več kot 60 % mediane bruto mesečne plače.

Vendar pa je NSG opredelil več izzivov, zlasti za slabo plačane in prekarne delavce. Razlike med sektorji so znatne, delavci v gostinstvu, trgovini na drobno in kmetijstvu pa pogosto zaslužijo veliko manj od nacionalnega povprečja. Plače v mestnih območjih pogosto ne zadostujejo za kritje hitro naraščajočih stroškov stanovanja, energije in hrane. Minimalna plača je odvisna od dinamike trga dela in socialnega dialoga, zato bi se morala upoštevati inflacija. Vendar pa je realna vrednost plač lahko nezadostna za mlade delavce in družine.

[1] Eurostat (2025), “First 2025 data for minimum wages”: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/w/ddn-20250410-2

Dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva

NSG poroča, da je več zakonodajnih pobud in reform znatno izboljšalo dostop do zdravstvenega varstva v Sloveniji. Sistem prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je bil nadomeščen z obveznim sistemom z mesečnim prispevkom v višini 37,17 EUR. Ta prehod s prostovoljnega zasebnega sistema na obvezen javni sistem poenostavlja zdravstveno varstvo in znatno prispeva k enakopravnemu dostopu do potrebnih zdravstvenih storitev za vse. Druge zakonodajne reforme so bile strukturne, kot na primer reforma financiranja zdravstvenega varstva in izboljšave digitalne infrastrukture. NSG poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo organizacije civilne družbe v slovenskem zdravstvenem varstvu, zlasti pri doseganju marginaliziranih skupin prebivalstva. „Pro bono ambulanta – Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja ” na primer pomaga ljudem, ki si ne morejo privoščiti osnovnega zdravstvenega zavarovanja, in jim zagotavlja nujno in bistveno zdravstveno oskrbo.[1]

Nadaljnje zakonodajne reforme in pobude bodo uvedene v okviru Strategije za razvoj zdravstvenih storitev v primarnem zdravstvenem varstvu do leta 2031. Cilj strategije je izboljšati storitve primarnega zdravstvenega varstva z integrirano, kakovostnejšo in bolj usklajeno oskrbo s potrebami prebivalstva, ter izboljšati delovno okolje za zdravstvene delavce. Izvajala se bo prek kratkoročnih akcijskih načrtov s konkretnimi ukrepi, ki bodo trajali dve leti: 2025–2026, 2027–2029 in 2030–2031.[2]

Dobra praksa:

NSG izpostavlja dejavnosti več slovenskih nevladnih organizacij kot dobre prakse pri zagotavljanju dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva.

Nevladna organizacija Slovenska filantropija, ki deluje od leta 1992, organizira več programov, namenjenih izboljšanju dostopa do zdravstvenega varstva za manjšine in ranljive družbene skupine.[3] Organizirajo Pro bono ambulante, o katerih smo že govorili. Poleg tega organizirajo skupine za podporo migrantom in beguncem. Te skupine ponujajo storitve, kot so tolmačenje, storitve zdravstvene navigacije in izobraževanje o pravicah pacientov. Nevladna organizacija Slovensko združenje za duševno zdravje (ŠENT) deluje od leta 1993 in organizira programe za zmanjšanje stigme duševnih bolezni in izboljšanje dostopa do psihološke podpore.[4] Deluje predvsem na rehabilitaciji ljudi z duševnimi težavami ter nudijo storitve skupin za samopomoč, svetovanje in skupinske dejavnosti. Poleg tega ima združenje program socialnega vključevanja za invalide, katerega cilj je podpirati in ohranjati njihove delovne sposobnosti.[5] Nenazadnje se ukvarja tudi z zagovorništvom interesov ljudi z duševnimi težavami.[6]

Več nevladnih organizacij romske skupnosti, kot je Zveza Romov Slovenije, se osredotoča na izboljšanje dostopa do zdravstvenega zavarovanja, cepljenja in materinske oskrbe za Rome.[7]

Stanovanja

Cenovna dostopnost in razpoložljivost stanovanj sta v Sloveniji stalni težavi, saj so se tako najemnine kot cene stanovanj v zadnjem desetletju vsako leto zvišale. Po podatkih OECD so se stroški stanovanj od pandemije COVID-19 zviševali za 5 odstotnih točk hitreje kot dohodki.[8] Po mnenju Urada RS za makroekonomske analize in razvoj so za reševanje naraščajočih življenjskih stroškov potrebne celovite reforme plačne, pokojninske in socialne politike.[9]

Za naraščajoče cene stanovanj je ugotovljenih več vzrokov. Prvič, ponudba javnih stanovanj v Sloveniji je nizka, zlasti v primerjavi z drugimi državami EU.[10] Dostop do socialnih stanovanj ostaja za migrante težaven kljub izboljšavam v zadnjih letih, ki so bile namenjene predvsem upravičencem do mednarodne zaščite.[11] Migranti z neurejenim statusom so še posebej ranljivi, saj imajo omejen dostop do javnih stanovanj, mnogi najemodajalci pa so pristranski in ne želijo oddajati migrantom. Druga težava je hudo pomanjkanje regulacije zasebnega najema. Predpisi in njihovo izvrševanje so neustrezni: ni inšpekcijskih pregledov, registri pa ne obstajajo. Zaradi tega na zasebnem trgu prevladujejo neformalne kratkoročne pogodbe. NSG poroča, da ni pravil o zvišanju najemnin, kar še povečuje visoko nepredvidljivost najemnin in najem kot dolgoročno stanovanjsko možnost še bolj otežuje. Nenazadnje je nakup nepremičnin postal vse težji. Cene stanovanj so dosegle vrhunec leta 2022, vendar visoke cene še naprej vplivajo na povpraševanje.[12] V desetih letih so se cene novozgrajenih stanovanj zvišale za 10,2 %, obstoječih družinskih hiš za 10,0 % ter obstoječih stanovanj za 7,3 %. Le malo ljudi najame hipotekarna posojila za nakup hiš, lastništvo stanovanj med mladimi pa je nižje kot pri ljudeh srednjih let in starejših. Poleg tega neučinkoviti postopki prostorskega načrtovanja in izdajanja dovoljenj ovirajo gradnjo, znaten del starih stanovanj pa je bilo zgrajenih izpred osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ta stanovanja so pogosto energetsko neučinkovita, kar prispeva k energetski revščini v gospodinjstvih z nizkimi in srednjimi dohodki. OECD poroča, da ima Slovenija kljub temu boljše življenjske razmere kot njene sosede.[13]

Marca 2025 je vlada napovedala nove naložbe prek Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, skupaj s spremembami stanovanjske zakonodaje in državno finančno podporo, za ustvarjanje več tisoč novih najemnih enot.[14]

[1] SF(2025), „Pro Bono Clinic“: https://www.filantropija.org/pro-bono-clinic/

[2] GOV(2024), „120th regular session of the Government of the Republic of Slovenia“: https://www.gov.si/en/news/2024-09-12-120th-regular-session-of-the-government-of-the-republic-of-slovenia/

[3] Slovenska Filantropija (2025), „Pro Bono Clinic“: https://www.filantropija.org/pro-bono-clinic/

[4] ŠENT (2025), “The Slovenian Association for Mental Health”: https://www.sent.si/index.php?m_id=english

[5] ŠENT (2025), “Our programmes”: https://www.sent.si/index.php?m_id=our_programmes

[6] SENT(2025), „ŠENT – The Slovenian Asociation for Mental Health“: https://www.sent.si/index.php?m_id=english

[7] Zveza Romov Slo – Facebook page: https://www.facebook.com/p/Zveza-Romov-Slo-100004502447394/?locale=sl_SI

[8] OECD (2024) “Housing market challenges and policy options in Slovenia”: www.oecd.org/content/dam/oecd/en/publications/reports/2024/07/housing-market-challenges-and-policy-options-in-slovenia_54a982ce/fab74d9f-en.pdf

[9] UMAR(2025), “Quality of life in Slovenia – Development report 2025“: https://www.umar.gov.si/en/news/news/release/quality-of-life-in-slovenia-development-report-2025

[10] OECD (2024) “Housing market challenges and policy options in Slovenia”: www.oecd.org/content/dam/oecd/en/publications/reports/2024/07/housing-market-challenges-and-policy-options-in-slovenia_54a982ce/fab74d9f-en.pdf

[11] INCLUDEU(2025), “Housing in Slovenia”: https://includeu.eu/housing-in-slovenia/

[12] GPG(2025), “Slovenia’s Residential Property Market Analysis 2025”: https://www.globalpropertyguide.com/europe/slovenia/price-history

[13] OECD(2024), “Housing market challenges and policy options in Slovenia”: https://www.gzs.si/Portals/Panoga-Poslovanje-Nepremicnine/Vsebine/Posvet%202024/housing-market-challenges-and-policy-options.pdf

[14] GOV(2025), “153rd regular session of the Government of the Republic of Slovenia”: https://www.gov.si/en/news/2025-05-15-153rd-regular-session-of-the-government-of-the-republic-of-slovenia/

Orodje CIVICUS Monitor ocenjuje javni prostor v Sloveniji kot „odprt“, s čimer je Slovenija ena od le 3,6 % držav na svetu, ki jih je ocenil kot takšne. Razvrstitev „odprt“ kaže, da se je prostor v Sloveniji kot „odprt“, s čimer je Slovenija ena od le 3,6 % držav na svetu, ki jih je ocenil kot takšne. Razvrstitev „odprt“ kaže, da se jejavn prostor izboljšal od obdobja 2021–2023, ko je bila Slovenija ocenjena kot „omejen“[1] Državljani se lahko svobodno združujejo in protestirajo, pri čemer jih varuje policija. Organizacije civilne družbe lahko svobodno delujejo in kritizirajo vlado. Eden od razlogov za izboljšano uvrstitev je obnovljena neodvisnost javne radiotelevizije RTV Slovenija, ki močno izboljšuje svobodo tiska.

Omogočanje prostora za civilno družbo

Slovenija je dosegla znatne izboljšave pri zagotavljanju prostora za civilno družbo in pri odpravljanju dela škode, ki jo je povzročila prejšnja represivna vlada nekdanjega premierja Janeza Janše. Nov zakon na primer podeljuje amnestijo osebam, ki so bile kaznovane zaradi kršitve omejitev zaradi pandemije COVID-19, saj se je izkazalo, da te omejitve niso združljive z nacionalno ustavo.[2] Vzpostavljeni so bili novi mehanizmi za posvetovanje s civilno družbo, prav tako pa so odprti dodatni kanali za sodelovanje.

Vendar pa so se po poročanju NSG nekatere težave nadaljevale. Številne organizacije civilne družbe v Sloveniji se soočajo s težavami pri financiranju, saj je javno financiranje omejeno, zlasti za organizacije civilne družbe, ki so dejavne na področju okolja in migracij. To je deloma posledica sporne razveljavitve več javnih razpisov (v skupni vrednosti več kot 10 milijonov EUR) s strani Ministrstva za javno upravo konec leta 2023 po več odstopih, povezanih z revizijami. Drug dejavnik je zamrznitev Sklada za razvoj nevladnih organizacij zaradi korupcijskega škandala, kar je povzročilo resne težave organizacijam civilne družbe, ki niso prejele potrebnih sredstev.

Tudi druge oblike podpore organizacijam civilne družbe so stagnirale ali pa jih sploh ni. Zakon o nevladnih organizacijah je vključeval več podpornih ukrepov, vendar njihovo izvajanje od leta 2018 ni napredovalo.[3] Nova vladna strategija razvoja nevladnih organizacij še vedno ni bila sprejeta. Še bolj zaskrbljujoče je, da mandat vladnega sveta za sodelovanje z nevladnimi organizacijami – strokovnega in posvetovalnega organa Vlade Republike Slovenije, ki med drugim omogoča dialog in sodelovanje med vlado in nevladnimi organizacijami – ni bil podaljšan.[4] Tako organizacije civilne družbe kot aktivisti so še vedno tarča verbalnih napadov, sovražnega govora na spletu in kampanj blatenja, zlasti s strani opozicijskih strank. Poleg tega so zaradi pomanjkanja celovitega pravnega okvira za zaščito organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic ranljive za tožbe SLAPP (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti).

Civilni dialog

V preteklem letu je v Sloveniji več pobud izboljšalo civilni dialog. Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je sodelovala s platformo nevladnih organizacij SLOGA pri organizaciji medsektorskih delavnic.[5] Na njih so sodelovali deležniki, vključno z organizacijami civilne družbe, javnimi organi, podjetji in akademskimi krogi. Glavna tema razprave je bilo izvajanje Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Vendar pa te delavnice od leta 2021 niso bile organizirane. Parlament za prihodnost Evrope – pobuda civilne družbe za razpravo in preučitev predlogov zgodovinske konference o prihodnosti Evrope ter njihovo preoblikovanje v bolj vključujoče in zadovoljujoče potrebe ranljivih skupnosti – je v letih 2023 in 2024 organiziral vrsto vključujočih dogodkov civilnega dialoga.[6] Na teh dogodkih je več kot 50 predstavnikov marginaliziranih in premalo zastopanih skupin, kot so mladi, migranti, Romi in LGBTIQ+, pregledalo in razpravljalo o predlogih s konference o prihodnosti Evrope.[7]

[1] CIVICUS(2024), “The CIVICUS Monitor upgrades Slovenia’s civic space to “Open” highlighting significant strides in fostering civil society engagement and press freedom”: https://monitor.civicus.org/press_release/2024/slovenia/

[2] Euractiv (2024) ” Slovenia could soon lift fines for anti-constitutional COVID-era rules”: https://www.euractiv.com/news/slovenia-could-soon-lift-fines-for-anti-constitutional-covid-era-rules/

[3] Republika Slovenija (2018): “Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg)“: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7129

[4] Republic of Slovenia (2025) ” Non-governmental organisations”: https://www.gov.si/en/topics/non-governmental-organisations/#:~:text=The%20Council%20is%20composed%20of,three%20representatives%20from%20volunteer%20organisations

[5] EUPP (2021), “Slovenian civil society for a stronger cross-sectoral collaboration on the 2030 Agenda”: https://presidency.concordeurope.org/slovenian-civil-society-for-a-stronger-cross-sectoral-collaboration-on-the-2030-agenda

[6] Democracy International (2024) ” Parliament for the Future of Europe”: https://www.democracy-international.org/pafuteu-ljubljana#:~:text=Parliament%20for%20the%20Future%20of,the%20center%20of%20the%20debate

[7] PAFUTEU (2025), “Parliament for the Future of Europe”: https://www.mirovni-institut.si/en/projects/parliament-for-the-future-of-europe/

Kakovost delovnih mest v zelenem prehodu

Slovenija je dosledno vlagala v zeleni prehod in v zagotavljanje, da se lahko delavci preusposobijo in izpopolnijo v novih industrijskih sektorjih. Slovenska vlada je s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost financirala 63 projektov neposrednih naložb, namenjenih razogljičenju gospodarstva, v skladu s poročilom Evropske komisije o Sloveniji za leto 2024.[1] Ti projekti morajo izpolnjevati niz meril okoljske uspešnosti in načelo, da se ne škoduje bistveno. Poleg tega je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj napovedalo, da bo s sredstvi iz Sklada za pravični prehod podprlo dejavne politike trga dela in spodbudilo podjetja k prehodu iz premogovništva v zelene panoge v dveh regijah, kjer je premogovništvo močno razvito. NSG poudarja, da so takšni ukrepi potrebni za zagotovitev, da se lahko delavci v regijah, kjer prevladujejo tradicionalne panoge, prekvalificirajo in izpopolnijo, da bi zadostili potrebam zelenih panog.

Primer izpopolnjevanja je program, ki ga financira Sklad za okrevanje in odpornost, za usposabljanje 20 000 učiteljev (približno 40 % vseh) na področju digitalne, trajnostne in finančne pismenosti.[2] Izboljšanje usposobljenosti teh učiteljev bo izobraževanje bolj uskladilo s potrebami trga dela in olajšalo prehod študentov na trg dela. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo projekt SPIN 2.0 za preusposabljanje delavcev, katerih delovna mesta so ogrožena zaradi zelenega prehoda, digitalizacije in avtomatizacije[3] Gre za enega od več projektov, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada plus.[4]

S temi znanji in spretnostmi bodo delavci lahko izkoristili nove zaposlitvene priložnosti, ki jih prinaša zeleni prehod. Evropska investicijska banka je na primer podjetju Elektro Ljubljana odobrila posojilo v višini 50 milijonov EUR za povečanje zanesljivosti, učinkovitosti in trajnostnosti njihove energetske infrastrukture.[5] Naložbe se namenjajo tudi sončnim panelom in fotonapetostnim inštalacijam ter v obnovo starih stanovanjskih objektov za izboljšanje njihove energetske učinkovitosti.[6] Pomembna nova vira delovnih mest sta tudi elektrifikacija prometa, tako zasebnega kot javnega, in krožno gospodarstvo.

[1] EC (2024), “Slovenia 2024 Country report”: https://economy-finance.ec.europa.eu/document/download/237bde97-bc2e-4577-854d-f4c4c4ca5912_en?filename=SWD_2024_624_1_EN_Slovenia.pdf

[2] EC (2024), “Slovenia 2024 Country report”: https://economy-finance.ec.europa.eu/document/download/237bde97-bc2e-4577-854d-f4c4c4ca5912_en?filename=SWD_2024_624_1_EN_Slovenia.pdf

[3] GOV (2024), “EU funding for job retention programmes”: https://www.gov.si/en/news/2024-06-19-eu-funding-for-job-retention-programmes/

[4] ESF+ (2022), “The European Social Fund Plus in Slovenia”: https://european-social-fund-plus.ec.europa.eu/en/support-your-country/esf-slovenia

[5] EIB (2024), “Slovenia’s electricity grid to be upgraded with €50 million EIB loan to Elektro Ljubljana”: https://www.eib.org/en/press/all/2024-316-slovenia-s-electricity-grid-to-be-upgraded-with-eur50-million-eib-loan-to-elektro-ljubljana

[6] GOV (2020), “Integrated National Energy and Climate Plan of the Republic of Slovenia”: https://energy.ec.europa.eu/system/files/2020-06/si_final_necp_main_en_0.pdf